Alkohol še vedno predstavlja enega največjih dejavnikov tveganja za zdravje, povezan je z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami, hkrati pa povzroča veliko družbenih in ekonomskih posledic. V Sloveniji se po količini popitega alkohola na prebivalca se uvrščamo med evropske države z visoko porabo alkohola. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odrasel prebivalec v povprečju letno popije 9,7 litrov čistega alkohola, pri čemer kar 44 odstotkov odraslih med 18 - 74 let starosti pije tvegano ali škodljivo. Zavedanje, da varna meja pitja alkohola ne obstaja, postaja vse bolj prisotno, a izzivi ostajajo.
Ob začetku akcije je Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, poudarila »Na Ministrstvu za zdravje si prizadevamo za celovit in strateški pristop k problematiki alkohola in sicer s poudarkom od preventive in osveščanja, zgodnjega prepoznavanja težav, do ustrezne obravnave in zdravljenja odvisnosti. V zadnjem letu smo naredili ogromen napredek pri oblikovanju alkoholne politike v Sloveniji. Pripravili smo državni Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola za leti 2025-2026. Sprejeti ukrepi morajo temeljiti na znanstvenih dokazih in biti usmerjeni v zaščito zdravja celotne populacije, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci in mladostniki. V letošnjem letu tako nadaljujemo z aktivnostmi in prizadevanji, da skupaj zmanjšamo škodljive posledice alkohola na javno zdravje vseh nas. Številne raziskave namreč kažejo, da varna količina pitja alkohola z vidika tveganja za zdravje ljudi ne obstaja. Vsak požirek pušča sledi ne le v posamezniku in njegovih najbližjih, temveč tudi v celotni družbi«.
Škodljive posledice alkohola za zdravjeSvetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost. Alkohol je tudi peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja. Med najbolj razširjenimi boleznimi so kronične bolezni jeter, rakava obolenja ter različne duševne in vedenjske motnje. Alkohol dokazano povzroča 7 vrst rakavih obolenj: rak debelega črevesa in danke, rak dojk, rak jeter, žrela, ustne votline, požiralnika in grla. Letno lahko 600 novih primerov raka pripišemo rabi alkohola.
V letu 2023 smo imeli v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupno 913 smrti, pri čemer so bile posledice bolj izrazite pri moških kot pri ženskah. To pomeni, da sta vsak dan v povprečju umrli več kot dve do tri osebe zaradi alkohola, v bolnišnicah pa se vsakodnevno na novo v zdravljenje vključi deset oseb zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola. 53 odstotkov smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni se zgodi pred 65. letom starosti, umrli pa tako v povprečju izgubijo 10,5 let potencialnega življenja, je pokazala raziskava Izbrane zdravstvene posledice rabe alkohola v Sloveniji, ki jo je opravil NIJZ v preteklem letu.
Pri otrocih in mladostnikih se sicer glede na podatke iz raziskave Z zdravjem povezano vedenje otrok in mladostnikov, ki jo je izvedla NIJZ, kaže v desetletju pozitiven trend. Delež mladostnikov, ki so poročali o tedenskem pitju alkohola, se je v obdobju med 2002 in 2022 pomembno znižal, skupno pri vseh starostnih skupinah in tudi pri obeh spolih. Zaskrbljujoče pa je, da se otroci v Sloveniji srečajo z alkoholom že zelo zgodaj. Kar 21 odstotkov 11-letnikov je že pilo alkohol, 46 odstotkov 13-letnikov ter 86 odstotkov 17-letnikov. Vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju vsaj dvakrat opit. Alkohol ima še posebej škodljiv vpliv na mlade, ko vpliva na možgane, ki se razvijajo še do 25. leta starosti.
Dosedanje aktivnostiV letu 2024 smo na ministrstvu pripravili Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola za obdobje 2025–2026, ki je bil novembra lani sprejet na Vladi RS. Gre za prvi strateški dokument v samostojni Sloveniji, ki na celovit način obravnava problematiko alkohola. Program temelji na strategijah SZO in evropskih usmeritvah ter vključuje:
Vzpostavili smo dobro medsektorsko povezovanje in sodelovanje v okviru medresorske delovne skupine. Poleg tega smo pripravili celovito kampanjo z namenom osveščanja in informiranja pod skupnim sloganom Izberi sebe, ne alkohola, kjer smo pripravili različna medijska gradiva in osveščali o tveganjih zaradi alkohola, še posebej o njegovih povezavah z rakavimi obolenji. V sodelovanju s Policijo smo izvedli tudi tradicionalno akcijo Slovenija piha 0,0, ki je naslovila problematiko alkohola v prometu, ter pripravili skupaj z UKC Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa strokovni posvet Alkohol na delovnem mestu decembra 2024. Nadaljevali smo s tradicionalno podporo in sofinanciranjem programov nevladnih organizacij ter nedavno tudi branili stališča javnega zdravja glede prepovedi točenja in pitja alkoholnih pijač v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kljub nedavnemu poskusu spremembe zakonodaje na tem področju.
Na Ministrstvu za zdravje bomo tudi v prihodnje nadaljevali s prizadevanji za zmanjševanje posledic škodljivega pitja alkohola. Naša skupna odgovornost je, da vzpostavimo jasna sporočila o tveganjih alkohola in poudarimo, da varne meje pitja alkohola ni. Posebej moramo zaščititi najranljivejše – otroke, mlade, starejše in bolnike ter zagotoviti ustrezno obravnavo tistim, ki pijejo tvegano ali škodljivo oziroma so od alkohola odvisni. Ključno je, da uveljavimo ničelno toleranco do alkohola med mladoletnimi, na delovnem mestu, ob nosečnosti in v prometu.
Ob akciji 40 dni brez alkohola vas vabimo, da skupaj naredimo korak k bolj zdravemu načinu življenja. Vsak dan brez alkohola je korak v smeri boljšega počutja in trdnejših odnosov. Pridružite se nam pri ustvarjanju bolj zdrave, odgovorne in ozaveščene družbe!
Več informacij in strokovna pomoč:
